Toa be{e fini{ na no}ta vo koja od germanskite televiziski mre`i doa|aa informacii koi vo eden moment bea vo polza na ednata, a vo drug moment na drugata strana.
No, osum ~asa po zatvoraweto na glasa~kite mesta so prebrojani 99 procenti od glasovite, takanare~enata crveno-zelena alijansa uspea da sozdade tesno vodstvo {to }e i ovozmo`i da ostane na vlast.
Zaslugata im pripa|a na Zelenite koi so dosega najgolemata dobiena poddr{ka od 8,5 procenti i ja ovozmo`ija pobedata na koalicijata. Tradicionalnite partneri na konzervativcite, Slobodnite demokrati pominaa polo{o od o~ekuvanoto, osvojuvaj}i ne{to pove}e od 7 procenti od glasovite.
Predizvik za koalicijata sega e da ostane zaedno vo ~etirigodi{niot mandat, {to mo`e da bide te{ko. Obezbeduvaj}i i ja pobedata na koalicijata, Zelenite ve}e im poso~ija na Socijal demokratite deka sakaat posvetuvawe pogolemo vnimanie na pra{awa od oblasta na `ivotnata sredina i socijalnite problemi.
Koga be{e vidlivo deka crveno-zelenata koalicija izbiva na vrvot, konzervativniot lider Edmund [tojber se pojavi pred svoite privrzanici vo rodniot Minhen, prakti~no priznavaj}i go porazot.
"Dokolku ne bideme vo mo`nost da formirame vlada i administracija, ako ova ne be{e toj moment, sepak vladata na [reder ima mali izgledi da opstane", izjavi gospodinot [tojber.
Toj ka`a deka na vladata na [reder i dava edna godina, po {to }e bide podgotven da ja prezeme vlasta. Konzervativniot lider isto taka go kritikuva{e kancelarot za naru{uvawe na kredibilitetot na Germanija vo odnos so SAD.
Vo poslednite nedeli od kampawata, gospodinot [reder uspea da ja dobie poddr{kata i da vrati del od svojata popularnost so propagirawe na anti-voena retorika, istaknuvaj}i deka Germanija nikoga{ nema da poddr`i napad vrz Irak predvoden od SAD, duri i ako toa go odobrat ON.
Mnogumina analiti~ari se soglasuvaat deka gospodinot [reder sega treba da prezeme seriozni diplomatski ~ekori za premostuvawe na razlikite vo odnosite so Va{ington. Belata ku}a be{e iznenadena od negoviot stav vo odnos na Irak, osobeno so zabele{kata na negoviot minister za pravda koj navodno go poistovetil pretsedatelot Bu{ so Adolf Hitler, velej}i deka i dvajcata sakaat da go odvle~at vnimanieto od doma{nite promblemi so avanturi vo stranstvo.