Pretsedatelot Bu{ ostana na stavot deka vladata vo Bagdad pretstavuva zakana za SAD i svetot so svoeto oru`je za masovno uni{tivawe. Toj toa go ka`a i vo Agencijata za nacionalna bezbednost minatiot mesec:
"Mojata silna `elba da ja za{titam tatkovinata e od najgolemo zna~ewe. Mislam deka lu|eto ja sva}aat mojata pozicija vo odnos na tie zatvoreni re`imi koi imaat ili sakaat da dojdat do oru`je za masovno uni{tuvawe . I kako {to ve}e imam ka`ano, }e gi upotrebime site sredstva na raspolagawe da se spravime so dr`avite koi ja mrazat Amerika i gi mrazat na{ite slobodi. Edna od opciite, se razbira, e voenata.
Na pres konferencija porano mesecov pretsedatelot ka`a deka svetot bi bil pobezbedno mesto bez ira~kiot lider, i deka e zacrtana politika na negovata administracija toj re`im da se smeni. Nekolku dena pred toa, vesnikot Wujork Tajms objavi deka eden voen, planerski dokument na Pentagon smeta na sili od vozduh, zemja i more {to bi go napadnale Irak od tri strani, vo kampawata za simnuvawe na ira~kiot pretsedatel od vlast. No, vesnikot isto taka navede deka niedna od zemjite identifikuvani vo dokumentot ne bila oficijalno konsultirana za ulogata {to bi ja igrale pri toa.
Jordanskata vlada vedna{ reagira{e so negirawe deka bi u~estvuvala vo takva voena akcija, veli Mahmud Zavavi, dopisnik na Glasot na Amerika od Aman: "Premierot minatata nedela odr`a pres konferencija kade kategori~no negira{e deka Jordan bil involviran vo bilo kakov plan protiv Irak. Toj isto taka kategori~no negira{e prisustvo na amerikanski trupi vo Jordan. Javnata reakcija isto taka be{e protiv voena akcija. Javnoto raspolo`enie e pozitivno kon ira~kiot narod, isto kako i kon sekoj arapski narod. Iako popularnosta na ira~kiot pretsedatel Sadam Husein od pred deset godini ve}e ne e prisutna, se pravi distinkcija me|u poddr{ka na ira~kiot re`im i poddr{ka za ira~kiot narod."
Minatata nedela Kuvajt isto taka gi negira{e izve{taite deka bi mo`el da bide upotreben kako teritorija od koja SAD }e go napadne Irak. Od druga strana, porane{nata pozicija na Turcija za nesorabotuvawe so SAD po planovite za simnuvawe na Sadam Husein , spored Ta~lan Suerdem od turskiot servis na Glasot na Amerika se ~ini deka se menuva: "Turskite lideri, isto kako i SAD, se zagri`eni za razvivaweto i {ireweto na oru`jeto za masovno uni{tuvawe od strana na Sadam Husein. Re`imot na Sadam vo minatoto gi pomaga{e anti-turskite teroristi~ki dvi`ewa od Kurdskata rabotni~ka partija. Sega Turcija saka da bide tesno kunsultirana od SAD. Turcite ne sakaat da se razbudat eden den i od SiEnEn da doznaat deka SAD po~nale da gi bombardiraat ira~kite gradovi i voeni objekti. Tie toa jasno go stavija na znaewe."
Gospodinot Pol Volfovic, amerikanskiot zamenik sekretar za odbrana, za vreme na neodamne{nata poseta na Turcija, na turskite lideri im go povtori amerikanskiot stav deka Va{ington nema namera da poddr`i nezavisna kurdska dr`avi vo ramki na Irak.
Profesorot po me|unarodni studii i arapski studii na Xorxtaun Univerzitetot, Majkl Hadson, veli deka amerikanskata kampawa protiv Irak e mnogu verojatna, i mo`e da se slu~i duri i na po~etokot na slednata godina. Toj sepak, predupreduva na vnimatelnost, bidej}i takva akcija ima mnogu mala me|unarodna poddr{ka. Toj dodava deka najgolem del od ira~kite stru~waci se soglasuvaat deka duri i ako Sadam bide simnat od vlasta, }e bide mnogu te{ko da se sostavi nova vlada.
Direktorot, pak, na Proektot Novo Amerikansko Stoletie, institut za istra`uvawe na javnata politika so akcent na nadvore{no-politi~ki i odbranbeni pra{awa, Geri [mit, veli deka e od golemo zna~ewe SAD da ostanat politi~ki anga`irani vo Irak dolgo vreme po simnuvaweto na Sadam: "Mislam deka administracijata }e se soo~i so faktot deka sekoj uspeh vo naporot da se simne Sadam i negoviot re`im }e zavisi od negovata zamena so drug, ~esen politi~ki poredok. Toa nema da se slu~i ako go simneme Sadam i si zamineme za edna godina. Ovoj re`im gi uni{ti site gra|anski institucii i seto toa }e treba da se izgradi odnovo."
Sepak, gospodinot [mit veli deka simnuvaweto na Sadam Husein e potrebno i izvodlivo, i dokolku SAD ostanat dovolno dolgo anga`irani, ira~koto op{testvo mo`e da se promeni. Toj veruva deka na krajot i evropskite sojuznici nema da se sprotivstavuvaat, a duri i nekoi arapski dr`avi privatno bi ja poddr`ale promenata vo ira~koto rakovodstvo.