Линкови за пристапност

POLITIKA PROTIV AL^NOST - 2002-07-10


Demokratite na govorot na pretsedatelot Bu{ vo koj najavi postrogi kazni za malverzaciite vo svetot na golemite korporacii reagiraa so barawe toj da pojde u{te podaleku, i se ~ini deka problemot na ekonomskata sigurnost }e go istaknat kako edno glavnite svoi pra{awa na kongresnite izbori vo noemvri.

Po se pogolemiot gnev vo javnosta poradi serijata smetkovodstveni skandali i po se pomalata doverba na investitorite vo berzata, pretsedatelot vo govorot od Vol Strit objavi ostri merki protiv kriminalcite vo korporaciite: Site investicii se akt na doverba, a doverbata se steknuva so inegritet. Dolgoro~no, nema kapitalizam bez sovest. Nema bogatstvo bez karakter, ka`a toj.

Pretsedatelot e svesen deka Republikanskata partija istoriski se smeta za partija na golemiot biznis. Zatoa e va`no toj da se poka`e deka prezema aktiven pristap kon korporaciskiot kriminal.

Od druga strana, opozicionite Demokrati veruvaat deka planot na pretsedatelot ne dopira dovolno daleku. Tie isto taka gledaat politi~ki prostor za manevar poradi smetkovodstvenite skandali, obiduvaj}i se prika`at gospodinot Bu{ deka ima bliski vrski so golemiot biznis.

Liderite na Demokratite vo Kogresot odr`aa pres konferencija neposredno pred govorot na pretsedatelot. Me|u onie {to govorea be{e i Kara Alkantar, koja ja zagubila rabotata i penziskata za{teda minatiot mesec, koga bila otpu{tena zaradi smetkovodstveniot skandal na telekomunikaciskiot gigant Vorldkom: Ova e seriozna situacija, veli taa, iljadnici se otpu{teni, gubej}i gi delumno ili celite penziski investicii, i ~uvstvuvaat u{te edna zaedni~ka zaguba, zagubata na verbata vo korporativna Amerika. Ako nema vistinski reformi, nikoga{ nema da mo`am povtorno da veruvam vo golemite korporacii.

Demokratite vo Kongresot vr{at pritisok za legislativa {to }e vovede koreniti proemni vo korporaciska Amerika, so cel da se obezbedi transparentnost vo raboteweto i smetkovodstvenite praksi. Senatorot Patrik Lihi e Demokrat od Vermont. Toj veli:

Nedol`nite potro{uva~i, investitori i rabotnici zavisat od investicite {to gi pravat so kupuvawe na akcii vo golemite kompanii, za pla}awe na tro{ocite za kolex na svoite deca, za obezbeduvawe na sredstva za penzionirawe, za za{tedi. A sekoja nedela imame vesti za novi skandali. Poglednete go efektot na berzata. Razoruva~ki.

No Demokratite razvija sopstveni vrski so golemite biznisi izminative godini, osobeno so bumot na berzata za vreme na administracijata na Klinton, i, kako i Republikacite, mnogu od niv dobivaat golemi donacii od biznis grupite za svoite politi~ki kampawi.

Poddr`uva~ite na reformi vo korporaciite, kako porane{niot pretsedatelski kandidat na Zelenata partija, Ralf Nader, velat deka nitu edna od golemite partii ne e vo pozicija da izvr{i vistinska promena so cel da gi za{titi rabotnicite i investitorite:

Demokratite navodno sakaat da ja prezemat kontrolata vo Pretstavni~kiot dom i da go zadr`at Senatot. Pra{awe e dali pove}e sakaat da gi zadr`at prilozite od korporaciite otkolku {to sakaat da go krenat glasot za narodot vo ovaa zemja i da gi odbranat vo procesot na vra}awe na Pretstavni~kiot dom i zadr`uvawe na mnozinstvoto vo Senatot, veli gospodinot Nader.

Pretsedatelot Bu{ i natamu ima visok rejting spored istra`uvawata na javnoto mislewe, glavno zaradi reakcijata na teroristi~kite napadi minatiot septemvri. No gospodinot Bu{ treba da vnimava na ona {to mu se slu~i na negoviot tatko. Toj u`iva{e ogromna javna poddr{ka po Vojnata vo Zalivot vo 1991 godina, no gi izgubi izborite protiv Bil Klinton edna godina podocna, glavno zaradi toa {to glasa~ite ja izgubija doverbata vo negovata sposobnost da se spravi zaslabnetata amerikanska ekonomija.

XS
SM
MD
LG