Negovata poraka za koja veli deka e ~ukawe na otvorena vrata, za me|unarodnata zaednica e poznata.
Dogovorot odi na relacija ON-Belgrad-Pri{tina. [to }e dogovorat, ako e toa izraz na edna politi~ka harmonija, izraz na edna avtenti~na politi~ka volja, za nas e toa prifatlivo i mo`eme da po~neme, ka`a gospodinot ^a{ule za pozicijata na Makedonija po ovaa tema.
Me|utoa toj veli deka ovoj pat, pokraj nudeweto na re{enie, makedonskata strana }e insistira ON i KFOR da spre~at doa|awe do pograni~ni incidenti. Ministerot veli deka vo Kosovo Makedonija vo ovoj moment nema me|unarodno-pravno priznat faktor za pregovori.
Gospodinot ^a{ule smeta deka za kontakti so SAD ne treba da se bara konkreten povod. Makedonija ima nasu{nata potreba da se konsultira so SAD, veli toj, za{to toa e subjekt koj mo`e, koj ima razbirawe, ja ima silata i politi~kata volja da izleze vo presret na interesite na Makedonija na produktiven na~in. Temite za razgovor se mnogubrojni, veli ministerot, poso~uvaj}i go kako primer za~lenuvaweto na Makedonija vo Svetskata trgovska organizacija, ekonomskata sorabotka, amerikanskata poddr{ka za makedonskata pozicija vo NATO, kako i bilateralnata tema - makedonskiot ~elik, ~ij izvoz padna pod embargo so generalna odluka na SAD.
Makedonija neguva golemi nade`i za skoro vleguvawe vo EU. Na pra{aweto so {to Makedonija mo`e da se pofali kako samostojno prezemni ~ekori vo taa nasoka, ministerot se povikuva na obvrskite koi Makedonija gi ima prezemeno i gi ispolnuva.
"So Spogodbata za stabilizacija i asocijacija nie se dogovorivme so Unijata prvo da ja zaostrime kontrolata na na{ata granica zanepo`elnite lica:kriminalci, trgovci so druga i lu|e, zna~i da napravime diplomatsko, politi~ko i pravno milje koe }e bide neprobojno za ovie lu|e kaj nas, ka`a ministerot dodavaj}i deka e potrebno i samite da izgradime visok standard na dokumenti. Eve sega so nivot zakon za paso{ i li~na karta }e bide napraveno. Isto taka, napravivme edna serija spogodbi so najva`nite zemji od Ecropa i so tnr. kriti~ni zemji. So kriti~nite zemji imame strogi pravila za vizen re`im i kontrola na patuvawe. A so EU i so va`nite zemji od EU imame spogodbi za tnr. repatrijacija, za kontrola na dvi`ewe", veli toj.
[to se odnesuva, pak, do posakuvanata destinacija, NATO, ministerot e siguren deka tuka rabotite se dvi`at po prava linija: Makeodnija ve}e ima izvonredno visoki performansi kako aktivna ~lenka na Partnerstvoto za mir vo pomo{ na Alijansata. Na{ata poddr{ka na NATo za vreme na krizata na Kosovo, potoa na{eto u~estvo vo kosovskata kriza, odnosno begalskata kriza, potoa pomo{ta na NATO kon partnerkata koga nie se soo~ivme so problemi, taka {to Republika Makeodnija u{te pred da se slu~i sega{nata alijansa protiv terorizmot u~estvuva{e zaedno so NATO, nebare e ~lenka i sega e podgotvena , za {to govorat i najnovite procenki.
Gospodinot Slobodan ^a{ule vo Va{ington pristigna po patuvaweto vo Meksiko i Argentina, poseti koi veli, se vo ramki na zacrtanata strategija da se nadmine preokupiranosta so sopstveni problemi i da im se obrne vnimanie na Amerikite. Meksiko e osobeno pogodna za pomo{ vo odnos na problemot so granicata kako pretsedava~ na Sovetot za bezbednost, a Argentina e prvata latinsko-amerikanska dr`ava koja ne priznala pod ustavnoto ime. Nejzinoto vlijanie vo regionot ni e potrebno kako od politi~ki, taka i od ekonomski pri~ini, ka`a gospodinot ^a{ule za Glasot na Amerika na makedonski jazik.