NATO odbiva da soop{ti koi zemji }e bidat pokaneti da i se pridru`at na Alijansata za vreme na samitot vo Praga {to }e se odr`i vi noemvri. No vo sedi{teto na Alijansata vo Brisel op{t stav e deka e re~isi sigurno oti toa se Estonija, Latvija, Litvanija i Slovenija.
Vlezot na Slova~ka, velat diplomati od NATO, }e zavisi od toa dali glasa~ite vo zemjata na izborite vo septemvri }e spre~at populisti~kiot lider Vladimir Me~ijar da se vrati na vlast.
Kandidaturite na Bugarija i Romanija dobija poddr{ka vo izminative meseci, po izjavata na pretsedatelot Bu{ deka bi sakal Alijansata da se pro{iri od Baltikot do Crnoto More. NATO-sojuznicite kako {to se Francija, Grcija i Turcija isto taka vr{at pritisok za primawe na ovie dve zemji vo Alijansata.
No, pro{iruvaweto na NATO kon Istok ne i odgovara na Rusija, i pokraj noviot duh vo sorabotkata me|u Moskva i Alijansata. Ruski voeni i bezbednosni pretstavnici posebno se zagri`eni vo vrska so prisustvoto na NATO vo balti~kite zemji, koi se grani~at so Rusija.
Ruskiot minister za nadvore{ni raboti, Igor Ivanov, govorej}i preku preveduva~, izjavi deka pro{iruvaweto na NATO nema da pridonese za op{tata bezbednost.
"Nie i natamu smetame deka ednostavnoto, mehani~ko pro{iruvawe ne e ni{to drugo tuku prodol`uvawe na minatoto i ne pridonesuva dopolnitelno za bezbednosta, nitu za NATO, nitu za onie zemji koi posakuvaat ~lenstvo vo Aljansata", izjavi gospodinot Ivanov.
NATO pak smeta deka pro{iruvaweto }e pridonese za regionalnata bezbednost i }e dade pottik na demokratiite vo razvoj vo zemjite {to porano bea pod dominacija na Sovetskiot sojuz.
No, Alijansata isto taka raboti i na planovi po pro{iruvaweto. Taa ve}e ima posebni odnosi so Ukraina, i porane{nite sovetski repuliki na Kavkaz i vo Centralna Azija za koi se smeta deka se vo prvite redovi vo novata vojna protiv terorizmot, imaat partnerski odnosi so NATO na poleto na civilnata odbrana i pomo{ pri katastrofi.
Generalniot sekretar na NATO, Xorx Robertson veli deka vrskite na Alijansata so ovie zemji se va`ni vo svetot po nastanite od 11-ti septemvri.
"Severna Amerika, Evropa i zemjite od Centralna Azija sega se del od politi~kata zaednica koja e isklu~itelna vo svojata {iro~ina, vo nejzinata seopfatnost i vo nejzinata sposobnost za zaedni~ka rabota", istakna gospodinot Robertson.
Vo znakot na plodnata potraga na NATO po novi odnosi, pretstavnicite na 46 zemji-19 sojuznici, 10 zemji kandidati za ~lenstvo i 17 drugi zemji od Avstrija do Uzbekistan, v~era se soglasija na pobliska sorabotka za spravuvawe so novite predizvici na globalnata bezbednost.