Predavaweto na gospodinot Holbruk na Kadedrata za sovremeni me|urodni studii pri ovoj Univerzitet be{e na tema, Bosna, Kosovo i Makedonija: Odraz na dekadata na predizvici vo obezbeduvawe mir na Balkanot.
Vo mo{ne kusiot osvrt na Makedonija, ambasadorot Holbruk ka`a deka {to se odnesuva do najavenoto pro{iruvawe na ~lenstvoto na NATO, toj sega ne bi ja otvoril vratata za ovaa zemja. "Ne mislam deka porane{nite jugoslovenski republiki, so isklu~ok na Slovenija, koja uspea da izleze ~ista od raspa|aweto na zemjata, se podgotveni za ~lenstvo vo Alijansata", ka`a toj. "Makedonija i Grcija se u{te go nemaat re{eno me|usebniot problem so imeto, i Grcite toa nema da go dozvolat vo nikoja slu~aj, pod takvi okolnosti. Romanija i Bugarija kako najseriozni kandidati ostanuvaat vo igra, no predlagam da se stavat na ispit, za da se vidi dali gi ispolnuvaat uslovite za ~lenstvo", pojasni gospodinot Holbruk.
Na pra{awe od prisutnite dali Albancite bi trebalo da imaat Golema Albanija, g-dinot Holbruk be{e kategori~en:
“Dokolku pra{aweto implicira deka Albancite bi trebalo da imaat Golema Albanija, toga{ bi predlo`il deka toa }e sozdade apsoluten haos, }e ja uni{ti Makedonija. Kosovskite Albanci se mo{ne zadovolni {to ne se del od Albanija, bidej}i se nao|aat na mnogu povisoko nivo, a Albanci ima i {irum Crna Gora, del od niv se preleani vo Hrvatska, i taka natamu. Ako go storite toa, toga{ {to so Ungarcite vo Transilvanija ili pak Romancite vo Moldova? Se se toa zaovstav{tini od istoriskite periodi. Potoa gi imate Turcite i Grcite, i Zapadna Trakija, i - tuka nema kraj. Ovie granici ne se brilijantni. Navistina ne se, me|utoa lu|eto mora da nau~at da `iveat vo multietni~ki op{testva. Toa e u{te edna pri~ina zo{to uspehot vo Bosna e od klu~no zna~ewe, zatoa {to od site zemji, taa va`e{e za mini-Jugoslavija”.
Zapra{an dali mo`e da mu dade sovet na amerikanskoto rakovodstvo vo vrska so mo`nata proletna ofanziva vo Makedonija, g-dinot Holbruk odgovori deka ne e dovolno informiran na ovaa tema. "Amerika investira vo stabilnosta na regionot i ona {to go napravija Xejms Perdju, Greg [ulti i nivnite kolegi, zaedno so dr`avniot sekretar Kolin Pauel minatata godina, be{e vistinskata rabota {to mo`e{e da se napravi i mo`ebi }e bide potrebno toa povtorno da se stori", ka`a toj.
Koga stanuva zbor za statusot na Kosovo pak, spored gospodinot Hplbruk, se dodeka tamo{noto srpsko malcinstvo i albansko mnozinstvo ne se soglasuvaat po nitu edno pra{awe, ne postoi mo`nost za povlekuvawe na me|unarodnite trupi, poto~no tie bi ostanale vo toj region u{te dolgo vreme. "So seta po~it kon Obedinetite nacii, ovde ne se raboti za pregovori vo koi organizacijata mo`e da bide uspe{na, ova e ostvarlivo samo preku amerikanskoto rakovodstvo", veli toj.
Toj pojasni deka ne se zalaga za itno re{enie na ovoj problem, nitu pak za konferencija sli~na na Dejtonskata, za da se vidi {to navistina zna~i Rezolucijata 1244 na Sovetot za bezbednost na ON za Kosovo. "No, ona {to treba da se sfati e deka vo ovoj moment Kosovo e bez jasno re{enie", zaklu~i ambasadorot Holbruk.
Ambasadorot Holbruk, ~ija diplomatska kariera vo golem del be{e vrzana za nastanite na Balkanot, vo momentov raboti vo svojata stara profesija, kako inevsticionen bankar vo Wujork, a istovremeno e vi{ nau~en sorabotnik na presti`nata i vlijatelna natpartiska institucija - Sovet za odnosi so stranstvo.