Vo izve{tajot na rabotnata grupa sostavena od stru~waci za balkanski pra{awa, predvodena od direktorot za Balkanska inicijativa vo Institutot za mir Daniel Server, kako neprifatlivi vedna{ se otfrlaat tri mo`ni re{enija: Itno priznavawe na nezavisnosta na Kosovo, obnova na suverenitot na Belgrad nad pokrainata i preureduvawe na regionalnite granici.
So prvata opcija se predviduva prodol`uvawe na statusot na Kosovo kako protektorat na neodredeno vreme, i se ocenuva deka toga{ problemite bi ostanale, no bi bile kontrolirani od UNMIK i EU, iako nedefiniraniot status bi mo`el da bide pri~ina za protivewe od strana na albanskite eksteremisti.
Kantonizacija ili decentralizacija na Kosovo bi podrazbirala postoewe na srpski enklavi pod jugoslovenski suverenitet, ili "tivko" scenario za podelba, se konstatira vo izve{tajot. Ovaa opcija, koja za golem broj kosovski Srbi bi bila prifatliva, no ne i za Albancite, vo odnos na regionalnata stabilnost, bi mo`ela da pottikne sli~ni barawa na Albancite vo Makedonija i ju`na Srbija, a za obezbeduvawe na enklavite }e bide potrebno voeno me|unarodno prisustvo so neograni~en mandat.
Labava federacija bi zna~elo ostanuvawe na takanare~en suverenitet od Belgrad vrz Kosovo, so nezavisni institucii i ~lenstvo vo ON vo ramki na Jugoslavija. Ova, spored rabotnata grupa, bi bilo prifatlivo za Srbite, no ne i za Albancite koi bi mo`ele da se sprotivstavat i so nasilstvo. Predlogot za Komonvelt od prethodnata opcija se razlikuva edinstveno po oddelnoto ~lenstvo vo ON.
Dokolku za statusot na Kosovo odlu~uva me|unarodna rabotna grupa po opredelen vremenski period, ne bi moralo da podrazbira nezavisnost, {to e pre~ka ovoj predlog da bide prifaten od obete strani-i od Srbite i od Albancite, istaknuva rabotnata grupa.
Predlogot za uslovna nezavisnost, odnosno da se garantira deka Kosovo nema da se vrati pod suverenitet na Belgrad, a za vozvrat vlastite da se obvrzat deka nema da baraat pro{iruvawe na granicite ili destabilizirawe na sosedite, izgotvuva~ite na izve{tajot smetaat deka }e im otvori prostor na Srbite da baraat vakov status za Republika Srpska.
Rabotnata grupa ne ja smeta za sigurno sprovedliva nitu opcijata za nezavisnost na Kosovo vo postojnite granici, koja bi se postignala za odreden period, bidej}i nekoi albanski ekstremisti bi mo`ele da prodol`at so naporite za sozdavawe Golema Albanija, dodeka Srbite bi se opirale na vlasta vo Pri{tina i bi pritiskale za podelba.
Poslednata od osumte predlo`eni opcii e nezavisnost na Kosovo so podelba, odnosno svoevidna razmena na teritorii me|u Kosovo i Srbija. Vo pojasnuvaweto na ovoj predlog se veli deka trite lokalni edinici Zve~an, Zubin Potok i Leposavi}, kako i Mitrovica bi se otcepile od Kosovo i bi se pripoile kon Srbija, a oblastite so dominantno albansko naselenie od ju`na Srbija bi se pripoile kon Kosovo, no ova bi zna~leo destabilizacija na Makedonija i Bosna i Hercegovina, ocenuva rabotnata grupa. Podelbata bi bila uslov za Srbija da ja prifati nezavisnosta na Kosovo, a nezavisnosta na Kosovo bi bila uslov za Albancite da ja prifatat podelbata. So toa se veli vo ocenkata, bi bila dovedena vo opasnost idninata na 50.000 Srbi vo ju`na Srbija.
Izgotvuva~ite na izve{tajot procenuvaat deka vo sekoj slu~aj, }e bide potrebno me|unarodno medijatorstvo, kako i forum na koj zemjite vo regionot bi se osigurale deka nivnite interesi se zemeni predvid duri i ako tie ne bi mo`ele da vlijaat vrz kone~niot rezultat. Me|unarodnite medijatori pak, bi trebalo da obezbedat za{tita na interesite na Makedonija i Bosna i Hercegovina, bez pritoa da im se dade pravo na veto na krajnata odluka, se veli vo izve{tajot posveten na finalniot status na Kosovo.