Vorldkom operira globalno i ima 85.000 vraboteni. Vorldkom obezbeduva uslugi za najgolemata mre`a korisnici na Internet vo svetot. Najgolem broj na objektite na ovaa kompanija se nao|aat vo Va{ington.
Izvr{niot direktor Xon Sidmor veli deka po bankrotstvoto filijalite na kompanijata }e prodol`at da rabotat, deka nema da ima prekin vo telefonskite i Internet uslugi {to gi pru`a kompanijata, kako i deka vo prvo vreme nema da ima otpu{tawa od rabota. So prijavuvawe na bankrotstvo, kompanijata spored zakonot }e dobie zaem vo visina od dve milijardi dolari. Spored amerikanskite zakoni, kompanijata koja prijavila i na koja i e odobreno bankrotirawe, dobiva zaem za pla}awe na osnovnite tro{oci, a so toa i odredeno vreme da se reorganizira, za vreme na koe kreditorite nemaat pravo da go zaplenat imotot na ime na neisplatenite dolgovi.
Vorldkom bankrotira{e eden mesec otkako g-dinot Sidmor objavi deka porane{niot finansiski direktor pogre{no go prika`al finansiskoto rabotewe na kompanijata za minatata godina. Namerno ili ne, bil prika`an nepostoe~ki prihod od re~isi ~etiri milijardi dolari, so {to zagubite na Vorldkom bea prezentirani kako dobivki. Po ovaa vest opadna vrednosta na akciite vo Vorldkom, koja i onaka ne be{e na zavidno nivo. Vo montov edna akcija na Vorlkom e vredna pomalku od 10 centi, vo sporedba so 1999-ta godina, koga se prodava{e za nad 64 dolari. Vorldkom e najgolemiot bankrot vo amerikanskata istorija.
G-dinot Sidmor kako i ostanatite pretstavnici na kompanijata bea povikani na soslu{uvawe vo Kongresot, me|utoa porane{niot izvr{en direktor Bernard Ebers, kako i porane{niot finanski direktor odbija da svedo~at, povikuvaj}i se ustavnoto pravo na za{tita od samodiskriminirawe.
[tetata od propa|aweto na Vorldkom e zna~itelno pogolema od onaa na energetskiot gigant Enron, koj bankrotira{e poradi sli~na smetkovodstvena pronevera. Najpove}e kako rezultat na ona {to se slu~i vo Enron i Vorldkom, kako i poradi proneverite na smetkovodstvenata firma Artur Andersen, {tro be{e odgovorna za vodeweto na finansiskite knigi vo obete kompanii, Kongresot brza da donese legislativa za pogolema kontrola na raboteweto na izvr{nite lica vo amerikanskite korporacii. Takviot zakon predviduva strogi kazni za finasiskite malverzacii na izvr{nite nivoa vo korporaciska Amerika.
G-dinot Sidmor veli deka e mo`no kompanijata da prodade del od svojot imot {irum svetot, no }e go zadr`i Junet, Oddelot odgovoren za mre`ata korsnici na Internet, kako i Em Si Aj, odgovoren za me|ugradskite telefonski vrski. Oddelot Em-Si-Aj e vtorata po golemina telefonska kompanija vo SAD.