Za Stiven Maer, porane{en zamenik-{ef na Oddelot za Balkan vo CIA, podelbata na Makedonija ne e tabu tema, kako ni redefiniraweto na granicite na Balkanot. Toj ovie stavovi v~era gi izlo`i vo izlagaweto za vlijanieto na amerikanskata politika na Balkanot, odr`ano vo Vilson centarot vo Va{ington.
Ostro kritikuvaj}i ja amerikanskata politika na Balkanot po raspadot na Jugoslavija Stiven Maer, koj od pred dve godini e profesor na Oddelot za politi~ki nauki na Nacionalniot Univerzitet za odbrana, smeta deka gre{kite e mo`no da se ispravat so redefinirawe na granicite.
„Morame da priznaeme deka granicite ne se sveti i mislam deka pove}eto od granicite na Balkanot ne se dolgoro~no odr`livi. Mora da prifatime i da pomogneme vo spravuvaweto so promenata na granicite. Mo`ebi promeni koi }e se soglasuvaat so etni~kata realnost, no ovojpat, za razlika od Konferencijata vo Berlin 1878, lu|eto od regionot mora da zemat u~estvo. ]e bide te{ko, }e trae i nema da bide sovr{eno, no }e vredi. Nema ni{to lo{o ako pripadnicite na edna etni~ka grupa sakaat da `iveat zaedno, dokolku toa go sakaat.I nema ni{to lo{o vo toa da im pomogneme. I nema ni{to lo{o i vo multietni~kite zaednici, dokolku toa e toa {to tie go sakaat. Ova najmnogu }e gi pogodi Republika Srpska, Srbija, Makedonija, Kosovo, Herceg-Bosna i nekoi drugi delovi”, veli gospodinot Maer.
Na na{eto pra{awe dali sugerira podelba na Makedonija, toj ne odgovori direktno:„Sugeriram deka ona {to treba da se slu~i e deka mora da ima preureduvawe na granicite. Za pra{aweto za opstanokot na Makedonija treba da se razgovara, kako i za drugi mesta na Balkanot. Toa ne e tabu, osven za diplomatite koi stojat na oficijalniot stav za Kosovo. Koja e idninata na Kosovo, na Makedonija? Treba da se razgovara za site ovie pra{awa, otkolku svoevolno da se dr`ime za granici {to se ostatoci od druga era”.
Porane{niot pretstavnik na CIA za Balkanot veli oti ne veruva deka Ohridskiot dogovor }e bide sproveden. Toj isto taka smeta deka Amerikancite treba da ostanat na Balkanot zaradi zakanata od terorizam. Vo toj kontekst, toj poso~i i konkretni primeri - kako {to ka`a - so bosanskite paso{i za pripadnici na al-Kaida, potoa masakrot vo Trebo{, zasedata vo Severna Makedonija vo koja, zaginaa dr`avjani od Ju`na Azija, kako i islamskoto vlijanie vo OVK.
„Da, mislam deka ovie raboti ne se hermeti~ki zatvoreni. Kako {to e sega Makedonija konstruirana. ima legitimni i realni teroristi~ki zakani”, dodava toj.
No Maer predupreduva deka treba da se ima predvid oti poimot terorizam sekade razli~no se definira. Porane{niot zamenik-{ef za Balkanot vo CIA tvrdi deka amerikanskata vlada treba da prekine da se obiduva da go demokratizira Balkanot i deka nekoi nejzini akcii bile prezemani i za vra}awe na kredibilitetot na NATO. Maer tvrdi deka terorizmot e sega najva`nata rabota za amerikanskata politika vo toj del od svetot, zatoa {to Balkanot mo`e da stane negova tranzitna ruta.