Vo vtoriot godi{en izve{taj na Stejt department do Kongresot za 89 zemji vo svetot napraven e detalen pregled za nivnata uloga vo kriminalnata pojava Trgovija so lu|e. Izve{tajot go pretstavi dr`avniot sekretar na SAD, Kolin Pauel, koj ka`a deka 19 dr`avi, me|u koi i nekoi od amerikanskite sojuznici ne pravat ni minimum napori da zastanat na pat na ovoj vid kriminal.
"Ju`na Koreja, spored standardite na ovoj izve{taj, napravila najgolem progres vo podobruvawe na svojata situacija. Romanija i Izrael isto taka rabotea so nas vo nasoka na zacvrstuvawe na naporite protiv trgovijata so lu|e. Se nadevame deka i drugite dr`avi }e prezemat sli~ni ~ekori", izjavi gospodinot Pauel.
Od druga strana, Rusija, Saudiska Arabija, Grcija i Turcija se smesteni vo najdolnata kategorija, {to zna~i deka dokolku do idnata godina ne napravat pozitivni promeni, }e bidat podlo`eni na kazneni merki. Klasifikacijata na zemjite e vo zavisnost od toa dali vladata na soodvetnata dr`ava ja kriminalizira aktivnosta i uspe{no gi goni storitelite, dali samo gi prifa}a minimalnite standardi i pravi napori da gi dostigne, ili pak ne gi ispolnuva nitu pak se trudi da odgovori na tie minimalni standardi, koi se utvrdeni vo Aktot donesen od Kongresot vo 2000 godina. Zaradi nedovolno informacii, Stejt departmentot od ovogodi{niot izve{taj izostavil nekoi zemji, kako {to e slu~ajot so Hrvatska, iako zabele`uva deka vo podgotovkata na dokumentot ovaa dr`ava se poka`ala kako edna od onie so zna~itelno migrantsko {vercuvawe i po se izgleda e tranzitna zemja za promet so lu|e, {to ne zna~i deka ovie zemji se nadvor od kategoriite i tamu ne treba da se raboti.
Makedonija e opi{ana kako tranzitna i zemja na krajna destinacija. @enite i decata za prostitucija doa|aat od porane{niot Sovetski Sojuz, Ukraina, Moldavija, Romanija i Bugarija. Nekoi od niv ostanuvaat vo Makedonija, a nekoi od niv tranzitiraat vo Albanija, Kosovo ili Italija, se veli vo izve{tajot.
Spored Stejt departmentot, Vladata na Makedonija celosno se pridr`uva do minimum standardite za eliminacija na trgovija so lu|e, pri {to ~ini seriozni i postojani napori za eliminacija na najte{kite formi na vakvata trogovija, preku sproveduvawe na zakonite, za{tita na svedocite, i spre~uvawe na trgovijata. Se naveduva deka Makedonija godinva usvoila nov zakon protiv trgovijata so lu|e i srodni prestapi, kako uni{tuvaweto na dokumentite za identifikacija. Od usvojuvaweto na zakonot, se naveduva vo izve{tajot, vo Makedonija se izvr{eni pove}e apsewa na lica me|u koi ima eden navoden organizator na trgovijata so lu|e.
Vo izve{tajot se naveduva i deka makedonskata vlada pru`a zasolni{te na `rtvite na trgovijata. Iako tie ne mo`at da dobijat postojan status vo Makedonija, vladata ovozmo`uva tgie da se vratat vo zemjata koga treba na sud da svedo~at protiv trgovcite so lu|e. Izve{tajot spomenuva deka nevaldinite organizacii sorabotuvaat so vladata vo svrtuvawe na vnimanieto na javnosta na problemot so trgovija so lu|e. Na krajot se zaklu~uva deka iako vladata gi kontrolira granicite na Makedonija, sepak, golem del od niv se i natamu porozni, a nesoodvetnata zakonska ramka za imigracija ote`nuva pograni~nata policija efikasno da se spravi so problemot i da zabrani vlez na eventualnite `rtvi na ovoj kriminal.
Spored podatoci na amerikanskata vlada najmalku 700 iljadi lica, glavno `eni i deca, se {vercuvaat preku granicite vo svetot sekoja godina. Ovoj izve{taj na Stejt Department voobi~aeno e zna~ajna diplomatska alatka na amerikanskata vlada, koja se nadeva deka drugite vladi vo nego }e vidat instrument za prodol`uvawe na dijalogot, za ohrabruvawe na sega{nata rabota i za idnata rabota na planot na suzbivawe na globalniot problem na trgovija i promet so lu|e.