Sostanokot na ministrite za nadvore{ni raboti na zemjite ~lenki na NATO vo Rejkjavik, }e dade zeleno svetlo za nov aran`man, dodeka noviot Sovet NATO-Rusija za prv pat }e zasedava na 28-mi maj, koga ruskiot pretsedatel Vladimir Putin }e im se pridru`i na liderite na Alijansata na Samitot vo italijanskata vozduhoplovna baza vo blizinata na Rim.
Odlukata na NATO da posegne kon Rusija e vsu{nost priznanie za politi~kata i diplomatskata poddr{ka {to Moskva im ja dava na SAD po teroristi~kite napadi vo Wujork i Va{ington. Rusija spodeluva{e razuznava~ki informacii so SAD i odobri SAD da gi koristat bazite vo porane{nite sovetski republiki, vo centralna Azija.
Pred 16 godini samitot pome|u porane{niot amerikanski pretsedatel Ronald Regan i negoviot ruski kolega Mihail Gorba~ov zavr{i so neuspeh poradi nesoglasuvaweto okolu kontrolata za vooru`uvawe. Sega, glavniot grad na Island e mestoto otkade }e zapo~ne novo nivo na sorabotka pome|u porane{nite neprijateli od vremeto na Studenata vojna.
Direktorot na Nau~niot institut na ruskata akademija za amerikanski i kanadski studii, Sergej Rogov veli deka nastaniteo od 11-ti septemvri gi prisilija NATO i Rusija da priznaat deka imaat zaedni~ki interesi.
"Da, imame i nesoglasuvawa. Site znaeme deka Rusija ne e voop{to zadovolna zaradi odlukata za pro{iruvawe na Severnoatlanskata Alijansa. Site znaeme deka postojat nesoglasuvawa vo vrska so dogovorite za kontrola na vooru`uvaweto. Sepak, ona {to morame da go priznaeme e deka deneska i Rusija i Zapadot se soo~uvaat so isti predizvici, {to ni dozvoluva da go restruktuirame na{iot odnos", veli gospodinot Rogov.
Noviot odnos pome|u NATO i Rusija e samo eden od trite fronta na koi se razmisluva vo sedi{teto na Alijansata vo Brisel.
Vtor front e pro{iruvawe na Alijansata so novi zemji od isto~na i centralna Evropa. Vo noemvri, liderite na NATO }e odlu~at koja od devette aspiranti za ~lenstvo }e bide primena vo organizacijata.
Treta oblast e prenaso~uvawe na voeniot fokus na Alijansata kon razli~nite teroristi~ki zakani, kako i zatvorawe na jazot vo odnos na realnite sposobnosti na SAD i nivnite sojuznici.
Amerikanskiot ambasador vo NATO, Nikolas Brns veli deka ova e od poseben interes za Va{ington.
"Da se prezemat novi zada~i i da se odgovori na novite zakani po septemvriskite teroristi~ki napadi, Alijansata, kako dopolnenie na momentalnite voeni sposobnosti, mora da ima drugi mo`nosti koi zna~at fleksibilnost, koi }e ni dozvolat pobrzo da se najdeme na bojnoto pole i da deluvame, da gi odvratime ili da se borime so takanre~eni asimetri~ni i nekonvencionalni neprijateli", smeta gospodinot Brns.
Gospodinot Brns go podvle~e povtorniot neuspeh na Evropa da ja zgolemi potro{uva~kata za potrebite na odbranata i da se soo~i so novite zakani na 21-ot vek, kako glaven problem na NATO.
"Ne e tajna deka postoi jaz, i toa e zagri`uva~ki trend, vo sposobnosta me|u SAD i mnozinstvoto, ogromnoto mnozinstvo na na{ite evropski sojuznici. Ova ne e ne{to novo vo 2002-ta, no e zagri`uva~ko, bidej}i SAD ne sakaat da vidat razvivawe na alijansata na dva koloseka", podvle~e amerikanskiot ambasador vo NATO.
Vo Evropa ne postoi politi~ka podr{ka za zna~itelno zgolemuvawe na sredstvata nameneti za voeni potrebi.
Oficijalni pretstavnici na NATO velat deka Va{ington so svojot visoko-tehnolo{ki arsenal i sposobnost samostojno voeno da dejstvuva, nema da saka da ima zavrzani race zaradi toa {to odlukite se donesuvaat zaedni~ki, kako {to be{e slu~aj vo 1999-ta godina vo voojnata na Kosovo. Zna~i, kako {to velat ovie pretstavnici idnite vojni najverojatno }e vklu~at takanare~enata koalicija na volja, pod amerikansko rakovodstvo, namesto od NATO, kako Alijansa.