Ovoj stav gospo|a Pirson go obrazlo`uva so kampawata za pretstojnite parlametarni izbori vo septemvri, vo koja, kako {to veli, partiite }e vetuvaat podobra pozicija za etni~kite zaednici {to gi zastapuvaat. Taa predviduva narasnuvawe na nasilstvoto vnatre vo etni~ki-albanskata, kako i vo makedonskata zaednica. Pri~ina za konfliktot vo Makedonija, smeta g-|a Pirson se me|ualbanskite presmetki, {to potoa prerasnale vo me|uetni~ki konflikt, otkako kako {to veli, albanskite buntovnici videle deka makedonskite bezbednosni sili se ranlivi. "Po slu~ajot vo Tanu{evci, 22 dena nema{e politi~ko kominike", istakna Pirson. Voedno, albanskite politi~ki partii vo Makedonija ja izgubile doverbata kaj narodot, kade {to preovladala kako {to poso~uva, korupcijata, a demokratijata bila svedena na nula. Golemo vlijanie vrz situacijata vo Makedonija ima i Kosovo, istaknuva gospo|a Pirson, imaj}i gi predvid porane{enite borci na OVK so poteklo od Makedonija, koi po raspu{taweto na ovaa formacija na Kosovo nemale kade da se zasolnat.
Taa misli deka me|unarodnata zednica vo re{avaweto na kofliktot vo Makedonija mo`ebi prezela izvesni pogre{ni ~ekori.
“Me|unarodnata zaednici diktira{e do koj stepen Vladata mo`e da odgovori, do koj ne mo`e, kakvo oru`je da koristi, a kakvo ne, so {to problemot go internacionalizira{e na toj na~in {to Vladata ne be{e sposobna uspe{no da se spravi so krizata. Mislam deka toa mo`e da bide {tetno na dolgoro~en plan, bidej}i toa zna~i deka me|unarodnata zaednica mora da upravuva so me|uetni~kite odnosi vo Makedonija, bidej}i na Makedoncite im be{e ka`uvano deka toa ne mo`at sami da go storat. Toa mo`ebi }e be{e vozmo`no dokolu Makedonija be{e me|unaroden protektorat, a ne nezavisna suverena dr`ava. Zatoa mislam deka rabotite }e se vlo{uvaat dokolku na{iot tajmingot i raspored na deluvawe e razli~en od nivnata sposobnost i volja da go napravat toa”, veli gospo|a Pirson.
Gospo|a Pirson veli deka Ohridskiot dogovor e zna~aen uspeh i so nego, se zapreni borbenite dejstva, no ne i konfliktot. Taa poso~uva deka Dogovorot, }e se sproveduva vo slednite 3-4 godini, edinstveno dokolku i etni~kite Albanci i etni~kite Makedonci ne se opredelat za federalizacija.
"Konfliktot mo`e{e i da se izbegne", konstatira Pirson, i toa go obrazlo`uva na sledniot na~in:
“Mislam deka ovaa kriza mo`e{e lesno da se izbegne pred 3-4 godini. Makedonija e mnogu mala zemja i ne mislam deka }e treba{e mnogu za da se sredi situacijata, na primer vo 1995-1997 godina, koga zemjata be{e isklu~ivo prozapadno orientirana, ima{e pari i pomo{ za razvoj i situacijata be{e ~ista. No problem e {to me|unarodnata zaednica ne be{e tolku podgotvena da go vidi me|uetni~kiot problem {to podocna stana realen problem. Sega imame atmosfera na ekonomska beda, o~aj, nedoverba”, istakna gospo|a Pirson.
Gospo|a Pirson kako politi~ki analiti~ar {to gi sledi slu~uvawata na Balkanot ve}e deset godini, smeta deka re{avaweto na krizata vo Makedonija e vozmo`no samo dokolku na nea vo slednite godini ne se gleda kako na poseben problem, tuku da stane del od regionalnata strategija, podednakvo i vo politi~ka smisla kako del od integrativnite procesi i ekonomski da se razviva.