Vo 1998-ta godina, na konferencija na ON vo Rim, na koja u~estvuvaa pretstavnici na 160 zemji, be{e usvoen dogovor poznat kako Rimski dekret, za sozdavawe na Me|unaroden krivi~en sud. SAD re{ija da ne go ratifikuvaat dokumentot, zaradi navodno neprifatlivi osnovi na koj toj dekret se temeli.
Toa e odluka na pretsedatelot Bu{, re~e gospodinot Pjer Prosper, amerikanskiot ambasador za pra{awa na voeni zlostorstva vo Stejt departmentot, koj v~era pred novinarite vo Nacionalniot pres klub vo Va{ington ja objasni vakvata odluka. Toj ka`a deka i pokraj toa {to SAD vo dekemvri 2000-ta godina go potpi{ale ovoj dogovor, so oficijalnoto povlekuvawe toj za niv ve}e ne proizveduva pravna obvrska.
Gospodinot Prosper re~e deka opredelbata na amerikanskiot pretsedatel e i natamu da prezema akcija protiv voenite zlostorstva, a zemjata da prodol`i so svojata vode~ka uloga vo svetot po ova pra{awe, no deka ne saka da u~estvuva vo ovaa konkretna aktivnost zaradi za{titata na amerikanskite interesi, od edna i za da im se dade {ansa na alternativni pristapi, od druga strana.
Citiraj}i go g-dinot Bu{, ambasadorot Prosper izjavi deka SAD go po~ituvaat pravoto na ostanatite zemji da bidat del od Me|unarodniot krivi~en sud, baraj}i pritoa da se po~ituva i izborot na SAD da ne bidat del od rabotata na ovoj sud.
Pristap za koj SAD }e se zalagaat, veli g-dinot Prosper, }e bide vra}awe na odgovornosta onamu kade {to pripa|a, a toa e vo samite zemji. Kako {to ka`a toj SAD sakaat da se sozdade atmosfera vo koja dr`avite }e imaat kapacitet da se osvrnat na ovie pra{awa i politi~ka volja toa da go storat.
Za predlo`eniot alternativen mehanizam, ambasadorot Prosper ka`a deka SAD se podgotveni da pru`at politi~ka, finansiska, tehni~ka i logisti~ka podr{ka vo post-konfliktni zemji koi baraat kredibilitet vo priodot kon prekr{uvaweto na ~ovekovite prava. Vo taa smisla toj re~e deka so zadovolstvo }e se sorabotuva so me|unarodnata zaednica.
Na na{e barawe da dade ocenka na situacijata vo Makedonija, gospodinot Prosper ka`a deka SAD budno gi sledat slu~uvawata vo Makedonija, imaj}i predvid ostvaruvawe na nekolku celi vo zemjata:
"Kako prvo, situacijata da ostane stabilna i vtoro, fakti~ki da se pridvi`i kon idninata, i vo toa ima napredok. Zadovolni sme {to gledame deka pritoa sekoj ja igra svojata uloga, posebno Ha{kiot tribunal, NATO i drugite. No, ona {to nie navistina sakame da vidime e da sozdademe atmosfera lokalnite vlasti sami da mo`at da se spravat so vakvite pra{awa. Mislam deka Ha{kiot tribunal ima bitna uloga, no ne treba se da zavisi od nego za prezemawe akcija vo Makedonija. Sakame da vidime {to mo`at lokalnite institucii i vlasti da napravat, imaj}i ja predvid politi~kata situacija i postignatite politi~ki dogovori", istakna ambasadorot Prosper .
Do sredinata na april, Dogovorot za formirawe na Me|unaroden krivi~en sud go potpi{ale nad 60 dr`avi, a treba da stapi vo sila na 1-vi juli ovaa godina. Sedi{teto na sudot }e bide vo Hag i }e gi prezeme nadle`nostite na site tribunali za voeni zlostorstva ~ij mandat se protega po prvi juli.