Pred ~lenovite na Komisijata za odnosi so stranstvo, ambasadorite na deset dr`avi aspiranti za ~lenstvo vo NATO, v~era imaa prilika da gi iznesat svoite argumenti zo{to smetaat deka treba da bidat zemeni predvid vo vtorata runda na pro{iruvawe na Alijansata. Od imeto na site, na samiot po~etok zboruva{e ambasadorot na Bugarija, Elena Pop-Todorova.
"Nie sme del od Evropa koj pretstavuva pove}e od 60 milioni lu|e. Veruvame vo maksimata na va{iot pretsedatel koj vo Var{ava re~e: Kopneeme da vidime kolku mnogu mo`e da se postigne, a ne so kolku malku mo`e da se mine", re~e taa.
Ova e grupa na zemji koi bea identifikuvani na Samitot na NATO vo Va{ington vo 2000-ta godina kako aspiranti za ~lenuvawe vo Alijansata. Podocna, istata godina ministrite za nadvore{ni raboti na ovie zemji se sostanaa vo Vilnius, Litvanija, kade za prv pat ja demonstriraa svojata solidarnost i opredelba za sozdavawe na Evropa, cela i slobodna, koja zaedno so SAD i Kanada }e bide osnova za stabilnost i bezbednost vo 21-ot vek. Taka e sozdadena Vilnius grupata, koja po~na zaedni~ki da dejstvuva na pove}e frontovi, so ideja deka celinata e podobra otkolku zbirot na delovi.
Zboruvaj}i konkretno za Bugarija, gospo|a Pop-Todorova nabroi primeri na fakti~ko pomagawe na SAD, vo vojnata vo Avganistan, vo opredelbata za osuda na Sadam Husein, sorabotka so EU vo oblasta na zabrana na hemiskoto oru`je i drugo.
"Gi davam ovie primeri za da ilustriram deka Bugarija de fakto e del od NATO, deka ne e samo terminologija tuku zborovite se poddr`ani od prakti~no politi~ko odnesuvawe", ka`a ambasadorot Pop-Todorova.
Za opredelbata na Makedonija da stane del od severnoatlanskata Alijansa zboruva{e i ambasadorot Nikola Dimitrov:
"Nie sme del od Evropa, re~e toj, a gi delime istite vrednosti so SAD. Blagodarni sme na amerikanskata pomo{vo implementiraweto na principot na vladeewe na i princip na po~ituvawe na ~ovekovite prava, kako na~in da se dojde do etni~ka harmonija i sloboden pazar. Nie ja gledame idninata na Evropa kako del od evroatlanskoto partnerstvo. Sakame da staneme del od NATO, bidej}i smetame deka toa }e pridonese za stabilnosta na Makedonija, a so pozicijata na zemjata ne veruvame deka mo`e da ima vistinska stabilnost vo regionot bez Makedonija vo nejzinoto sredi{te". "Poleka no sigurno, Albanija stanuva faktor na stabilnost vo regionot", re~e albanskiot ambasador Fatos Tarifa. Toj potseti deka ne taka odamna mestoto na Albanija na geografskite karti be{e prazno, no deka sega, Albanija izbrala.
"Nie sme del od Evropa i }e vlezeme vo evropskite institucii. Ako toa ne se slu~i vo Praga, }e se slu~i nabrzo posle Praga", ka`a albanskiot ambasador.
Gospodinot Tarifa re~e i deka Albanija bila prvata postkomunisti~ka zemja koja formalno se prijavila za ~lenstvo vo NATO i me|u prvite se priklu~ila na Partnerstvoto za mir.
Kako svoja prednost, hrvatskiot ambasador, Ivan Grde{i} ja naglasi strukturata na vooru`enite sili koi ne bile optovareni od komunisti~kiot model, tuku naprotiv, armija koja e modelirana spored principite na NATO.
"Vistinskoto voeno iskustvo i podgotvenosta da u~estvuva vo mirovni misii, ja pravi Hrvatska podobna za zajaknuvawe na ju`noto krilo na Alijansata i donesuvawe na jadranska dimenzija na NATO", re~e ambasadorot.
Estonija igra{e na druga karta. Ambasadorot Sven Jirgenson se pofali so najmala korupcija ne samo vo jugoisto~na Evropa, tuku i me|u ~lenkite na NATO. Reformite koi se u{te traat vo zemjata toj gi sporedi so celta na dobar trka~, ne da stigne do celta, tuku da mine niz nea.
Aivis Ronis, ambasadorot na Latvija be{e deciden:
Nie sme va{i sojuznici. Stra{nite nastani od 11-ti septemvri poka`aa kolku site nie sme ranlivi na akti na terorizam. Kako odgovor na toa, gi zajaknavme zakonite i vovedovme proceduri koi }e onevozmo`at teroristi da najdat zasolni{te vo Latvija.
Slova~ka saka da vleze vo NATO za da ne dozvoli da i se povtori minatoto. ^esta da bide na ova mesto da go ka`e svoeto mislewe, ambasadorot go povrza so kontrastot od pogolemiot del na 20-ot vek koga doma{ni i stranski diktatorski re`imi nametnale priodi za koi narodot ne bil pra{an.
Svoite argumenti za NATO i za zaedni~ki vrednosti so SAD, fakti~ka i ideolo{ka opredelba za pobezbeden svet, iska`aa i pretstavnicite na Romanija i Slovenija. Komisijata ne proizvede zaklu~oci, tuku upati na otvoren dijalog koj }e trae po urnek na otvorenata vrata na NATO. Ova be{e vtoro vakvo soslu{uvawe pred Pretstavni~kiot dom na amerikanskiot Kongres.