Vo Hjuman Rajts Vo~ ne se protiv amnestija vo Makedonija. No, velat deka se mnogu zagri`eni deka pre{irokata formulacija vo predlog-zakonot za amnestija, so koja doma{nite sudovi nemaat ovlastuvawe da gi gonat voenite zlostornici, mo`e da bide kontraproduktivna. Elizabet Andersen, direktor na oddelot za Centralna i Isto~na Evropa vo Hjuman Rajts Vo~, veli deka dokolku Zakonot bide donesen vo vakva forma vo Parlamentot, bi mo`elo da se slu~i voenite zlostornici da ne bidat izvedeni pred pravdata.
“Nie ne ja osporuvame amnestijata per se. Kako [to razbravme, vo predlog-zakonot se veli deka }e ima amnestija za site dela izvr{eni vo vrska so konfliktot, osven za delata {to se pod nadle`nost na Tribunalot vo Hag. Toa e dobro, no nie sme zagri`eni deka Sudot za voeni zlostorstva vo Hag mo`e nema da gi ima site sredstva da gi goni site mnogu seriozni zlostorstva izvr{eni za vreme na konfliktot. I zaradi toa, mislime deka vo ime na pravdata i odgovornosta, makedonskite sudovi treba da ja zadr`at nadle`nosta, lu|eto od obete strani da se dr`at za odgovorni za prekr{ocite storeni za vreme na vojnata”, izjavi gospo|ata Anderson.
Taa veli deka vo Hjuman Rajts Vo~ se zagri`eni za navodnite zlostorstva izvr{eni protiv civili za vreme na konfliktot, i nabrojuva nekoi od niv:
“Mislam, deka eden od pozabele`livite incidenti be{e navodniot maskar i ubistvata {to se slu~ija vo Quboten vo avgust minatata godina, pritvorawata od toa vreme, kako i povtoritelnite slu~ai na tortura pri pritvaraweto za vreme na konfliktot. Toa se delata izvr{eni od strana na makedonskata vlada. Se razbira, podednakvo sme zagri`eni za navodnite dela izvr{eni od strana na ONA, vklu~uvaj}i go kidnapiraweto i navodnoto osakatuvawe na grade`nite rabotnici, isto taka mislam vo avgust minatata godina”.
Me|utoa, Hjuman Rajst Vo~ smeta deka na izvr{itelite na maskarot vo Vejce, kako i na drugi incidenti vo koi bea ubieni makedonski vojnici, ne bi moralo da im se sudi vo Hag.
“Toa pretstavuva pote{ko pra{awe, bidej}i spored me|unarodnoto humanitarno pravo, bi zaviselo od okolnostite vo koi se ubieni vojnici. Ako e vooru`en konflikt, vo kontekst na voen konflikt, toa ne bi moralo neophodno da bide voeno zlostorstvo. ]e zavisi od okolnostite. Slu~aite za koi nie sme zagri`eni se slu~aite na dela protiv civili, izvr{eni na dvete strani” smeta gospo|ata Anderson.
Portparolot na makedonskata Vlada, \or|i Trendafilov veli deka so podgotvuvaweto na predlog-zakonot za amnestija Vladata ja zavr{ila svojata rabota, soglasno dogovorot na glavnite politi~ki partii, kako i insistiraweto na me|unarodnata zaednica. Zatoa, veli Trendafilov, tie ne bi mo`ele da go komentiraat ova barawe na Hjuman Rajts vo~.
Vo Kabinetot na pretsedatelot Boris Trajkovski potvrdija deka go dobile otvorenoto pismo od ovaa me|unarodna organizacija. Sovetnikot za nacionalna bezbednost na pretsedatelot, Stevo Pendarovski, za Glasot na Amerika izjavi deka pretsedatelot ne bi sakal da zazema pozicija vo odnos na toa pred da bide zavr{ena parlamentarnata procedura.
Inaku, Zakonot za amnestija od v~era e vo parlamentot i }e bide donesen po itna postapka i se o~ekuva toa da se slu~i za desetina dena.