Pretsedatelot ka`a deka misijata na Glasot na Amerika sega e pova`na od vremeto na nejzinoto osnovawe.
“Pred 60 godini, samo 79 dena po napadot na Perl Harbor, prvata emisija na Glasot na Amerika be{e emituvana preku Atlantikot, vo nacisti~ka Germanija, so ovie zborovi: Govori Glasot na Amerika. ]e vi ja ka`eme vistinata”, veli toj.
Spored gospodinot Bu{, od Vtorata svetska vojna do Studenata vojna, niz periodi na krizi i smirenost, Glasot na Amerika ja ka`uva{e vistinata za Amerika. Toj re~e deka so godini bila izvr{uvana misijata na glasnik na slobodata.
“A sega, vo vreme na nov konflikt, gord sum da ka`am deka Glasot na Amerika se u{te govori mo}no i jasno”, ka`a pretsedatelot.
Vo salata prepolna so sega{ni i porane{ni vraboteni na ovaa ku}a, gospodinot Bu{ ka`a deka se u{te ima zemji koi se pla{at od vistinata. Toj re~e deka toa e pri~inata zaradi koja se obiduvaat da go zamol~at Glasot na Amerika.
“A spored nekoi re`imi, kako onoj vo Severna Koreja, samoto slu{awe na Glasot na Amerika se tretira kako zlostorstvo. Stravuvawata na vakvite re`imi imaat dobra osnova, bidej}i tiranijata ne mo`e da `ivee zasekoga{, vo atmosfera na vistinata”, smeta amerikanskiot pretsedatel.
Gospodinot Bu{ svojot kus govor go zavr{i spomenuvaj}i gi novite tehnologii koi Glasot na Amerika gi prifati poslednive godini. Emituvaweto na programata koja na po~etokot be{e samo na kratki radio branovi, sega informaciite gi ispra}a preku FM i AM radio signali, preku televizija i Internet.
Vo toj kontekst, toj izjavi: “Iako tehni~kite sredstva za emituvawe mo`e da se promenat, porakata nikoga{ nema da se smeni. Toa e ednostavna poraka, toa e poraka na slobodata”.
Vo 1942-ta godina, koga Glasot na Amerika za prv pat se slu{na vo eterot, emituva{e vesti na pet jazici na evropskite slu{ateli koi bea vo vojna. Deneska, Glasot na Amerika gi emituva svoite poraki na 53 jazici na okolu 93 milioni lu|e vo svetot sekoja nedela.