- Vo Glasot na Amerika doa|ate direktno od sredbata so amerikanskiot dr`aven sekretar Kolin Pauel. Za {to razgovaravte?
Trajkovski: Ova be{e edna srde~na, neposredna sredba, vo koja zaedni~ki ja ocenivme momentalnata sostojba vo Republika Makedonija. Posebno gi iznesov moite viduvawa za ona {to zna~i progres vo implementacijata na Ramkovniot dogovor, i okolu bezbednosnata situacija vo Republika Makedonija, posebno vo odnos na vra}awe na makedonskite bezbednosni sili. Go izraziv moeto op{to, a i zadovolstvoto na gra|anite na Republika Makedonija, deka ovie denovi sme svedoci na eden pozitiven trend na vra}awe na makedonskite bezbednosni sili, pri {to postoi pozitivna politi~ka volja kaj strukturite da se dr`at do Ramkovniot dokument. Od druga strana, moe viduvawe e deka treba da se prodol`i, i site maksimalno da se anga`iraat okolu realizacija na dogovorenoto vo Ohrid.
Edno od osnovnite pra{awa {to jas go otvoriv e pra{aweto okolu priznavaweto na Republika Makedonija pod ustavnoto ime. Toa za mene li~no ne e samo pra{awe kako bi se narekuvala dr`avata, tuku i pra{awe na nejzinata bezbednost i stabilnost i osobeno go akcentirav faktot deka priznavaweto na Republika Makedonija pod ustavnoto ime bi bila vistinska poddr{ka i na nejizniot suverenitet, integritet, i, voop{to, eden pozitiven pridones za sevkupnata stabilnost i bezbednost vo regionot. Se razbira, toa bi bila i poddr{ka za site napori {to Republika Makedonija gi
prave{e vo minatite godini.
Edno od pra{awata za koi razgovaravme be{e interesot na na{ata strana za pogolema
poddr{ka od strana na SAD - ekonomska, finansiska, i o~ekuvame niven direkten pridones na prestojnata konferencija vo Brisel .
- Utre se sre}avate so amerikanskiot sovetnik za nacionalna bezbednost, Kondolisa Rajs. [to e na va{ata agenda za ovaa sredba?
Trajkovski: O~ekuvam da razgovarame okolu bezbednosnite aspekti vo regionot voop{to, osobeno pra{aweto za sostojbata na sigurnosta. Mnogu sigurnosni dilemi se odnesuvaat po{iroko na regionot, toa e idninata na statusot na Kosovo, vlijanieto na sostojbite na Kosovo vrz vnatre{nata sostojba na Republika Makedonija. Isto taka, bi razgovarale okolu
pra{aweto na implementacija na Ramkovniot dokument, samite bezbednosni aspekti, na{eto o~ekuvawe za poddr{ka na na{iot pat kon evroatlantskite i evropski integracii. Se nadevam deka od nivna stana }e ima pove}e interes za na{eto viduvawe na sostojbite na Balkanot.
- Na debatata “Dali Evropa mo`e da ima svoja nadvore{na politika” na Forumot vo Wujork, Vie pobaravte ne samo verbalna, tuku i konkretna pomo{ za Makedonija, istaknuvaj}i deka sega vo Evropa vladee sudir me|u demokratijata i nacionalizmot. Osven pomo{ta od donatorskata konferencija, kakva se druga konkretna pomo{ barate?
Trajkovski: Ova pra{awe mo`e da se dimenzionira vo nekolku pravci. Prvo, neophodno potrebna e polititi~kata poraka koja na Makedonija i e potrebna od strana na Evropa i me|unarodnata zaednica, a toa e na{eto o~ekuvawe, sega, vo ovoj moment, da i se pomogne na Vladata na Republika Makedonija vo sproveduvaweto na planot za vra}awe na bezbednosnite sili i vospostavuvaweto na kontrola i vladeewe na pravoto vrz celata teritorija na Republika Makedonija. Osobeno o~ekuvame me|unarodnata zaednica da upati silno edna ~ista poraka do site onie koi smetaat deka nasilstvoto e na~in za sproveduvawe na nivni li~ni ili politi~ki interesi i celi. Isto taka - toa be{e edna politi~ka poraka do prisutnite - o~ekuvame Vladata na Republika Makedonija bide potpomognata vo procesot na vra}awe na raselenite lica.
Vtorata dimenzija ili poraka e deka sepak, nie o~ekuvame regionot na Jugoisto~na Evropa, ili poto~no - Republika Makedonija pove}e da ne bide vo fokusot na interesot samo preku izjavi na poddr{ka, koi nie gi cenime. Koga se zboruva za bezbednosnata situacija vo dr`avata, taa se ocenuva na vakov ili onakov na~in. Nie pove}e bi sakale kone~no tie pra{awa bidat adresirani. Zna~i, pokraj javnata poddr{ka, i eden konkreten ~ekor od strana na me|unarodnata zaednica za spravuvawe so ovoj problem. Mnogu va`na be{e i porakata deka vo ovoj moment na Republika Makedonija i treba pomo{ vo ohrabruvawe na nejzinite bezbednosni strukturi, t.e. reformata vo odbrambeniot sistem.
Isto taka, mnogu va`en e i pogledot na Evropa ne samo kon Republika Makedonija, tuku i kon regionot voop{to, za {to pobrzo primawe vo evropskite integracii, bidej}i stavaweto nastrana na edna grupa zemji zna~i nivna izolacija i zabavuvawe na reformite {to pretstojat. Naprotiv, nie o~ekuvame od nivna strana da bide napraven eden poseben anga`man.
^etvrtata dimenzija, onaa ekonomskata, e deka sepak, Republika Makedonija - site onie napori i reformi koi gi napravi na planot na promena na Ustavot, i ona {to proizleguva od Ramkovniot dokument kako eden evropski proekt i dokument - deka treba da bide i finansiski poddr`ana. Toa zna~i deka treba da se najdat novi mo`nosti za finansirawe i direktno u~estvo na stranski investicii vo Republika Makedonija. Po promenite {to nie gi napravivme - nie napravivme promeni za mir - o~ekuvame deka tie investicii bi bile investicii za mir.
- Vo nastapot za Si-En-En, izjavivte deka vo javnosta e sozdaden pogre{en imix deka gi
slu{ate samo barawata na me|unarodnata zaednica. Na {to se dol`i takvata pretstava?
Trajkovski: Jas sekoga{ se vodam od ona {to e interes pred se na gra|anite na Republika Makedonija, i ona {to zna~i dr`aven i nacionalen interes. Minatata godina, koja be{e godina na pote{kotii, fakt be{e deka me|unarodnata zaednica ~estopati be{e vo funkcija da i pomogne na Republika Makedonija, bide}i toa pred se e zaedni~ki interes, ne samo na gra|anite na republika Makedonija, tuku i na me|unarodnata zaednica. Taka, se ona {to go ~inev, go ~inev vo funkcija pred se na pobrza stabilizacija, vra}awe na mirot na gra|anite. Sega mo`am da izrazam edno zadovolstvo deka tokmu toa se slu~uva. Ovoj proces e baven, no sepak, Republika Makedonija se nao|a vo Evropa, i taa e ~lenka na mnogu me|unarodni institucii, i neminovno e da se sorabotuva. Vo nikoj slu~aj ne sum bil vo pozicija, ednostavno, da bidam poslu{nik na ona {to e protiv interesite na gra|anite na Republika Makedonija i protiv dr`avnite i nacionalni interesi.
- Na Donatorskata konferencija, spored procenkite, }e se obezbedat 170 milioni amerikanski dolari za pokrivawe na jazot vo platniot bilans, minimum 40 milioni dolari za rekonstrukcija na oblastite zafateni so krizata, i dopolnitelni sredstva za implementacijata na Ramkovnata spogodba. Po sredbite vo Wujork, no i vo Va{ington, bidej}i se sre}avatae so direktorot na Amerikanskata agencija za me|unaroden razvoj, dali imate pokonkretni brojki, za kolkava pomo{ stanuva zbor?
Trajkovski: Otprilika, brojkite {to gi spomenavte se vo ramki na na{ite o~ekuvawa. Se razbira, so finansiskite institucii kako Svetskata banka i Me|unarodniot monetaren fond, povtorno }e go otvoram pra{aweto na neophodnosta, deka vo ovoj moment, so potpi{uvaweto na Ramkovniot dokument, vo Republika Makedonija se sozdadeni uslovi za vra}awe na mirot, za obnova na politi~kiot proces, a isto taka i za unapreduvawe na demokratskite procesi vo dr`avata. Me|utoa, pritoa ne smee da se zaboravi faktot deka politi~kata stabilnost zavisi od ekonomskata stabilnost. Postoi taa edna cvrsta korelacija me|u ekonomskata i politi~kata stabilnost, Smetam deka }e bide neophodno vo objasnuvaweto pred me|unarodnite institucii da se uka`e na faktot kolku vo ovoj moment na Republika Makedonija i e va`na
poddr{kata, bidej}i nie ne bi sakale da staneme zavisni od, bi rekol, pomo{. Ednostavno, na{ata `elba e ona {to prizleguva od ramkovniot dokument - da ni se pomognene, no druga na{a intencija vo ovoj slu~aj e Republika Makedonija so promenite i reformite koi gi pravi i na ekonomski, i na praven plan, da stane atraktivno mesto za stranski investicii. Se nadevam deka sredbite so odredeni institucii, kako Amerikanskata agencija za me|unaroden razvoj, a imav sredba i so Evropskata banka za obnova i razvoj, }e bidat vo funkcija na poddr{ka preku ona {to zna~i rekonstrukcija i na ekonomskiot, i na pravniot, i na politi~kiot sistem vo dr`avata.
Me|utoa, sredstvata se otprilika taka kako {to gi ka`avte - i gi o~ekuvame.
- Pred doa|aweto vo SAD, najavivte deka najrealno e predvremenite izbori da se odr`at na 8-mi septemvri, so toa {to Sobranieto bi se raspu{tilo na 7-mi juli, i dotoga{ bi se realizirale pove}e zakonski akti - prioriteti od Ramkovniot dogovor. So ogled na makotrpnite pregovori okolu Zakonot za lokalna samouprava, dali smetate deka e realno do va{ata procenka za termin na izborite da se najde konsenzus za site zakonski akti {to doprva treba da se donesat?
Trajkovski: Denot za izbori pred se proizleguva od Ramkovniot dokument, i be{e utvrden datumot 27-mi januari. Me|utoa, o~igledno, zaradi nastanatata situacija vo dr`avata, toj termin za izbori be{e odlo`en. Ova be{e samo moja li~na procenka, a ne ne{to koe pretsedatelot go najavuva ili pak go nalaga na politi~kite partii. Toa pred se zavisi od nivnata volja. Za mene, datumot na izbori treba da bide toga{ koga }e se sozdadat uslovi za izbori. Me|utoa, toa ostanuva vo ramkite na diskusii me|u ~etirite politi~ki lideri, pod moe pokrovitelstvo. Jas tuka ne bi sakal da nalagam nekoj termin. Me|utoa, ova be{e vrz osnova na moite procenki i dinamikata, ili od ona {to treba da se postigne kako rezultat, ili ona {to proizleguva od Ramkovniot dokument. Ova pra{awe se u{te e na diskusija me|u ~etirite lideri. Jas }e go prifatam ona za koe tie }e se dogovorat.
- Po sredbata so Garet Evans, prviot ~ovek na Me|unarodnata krizna grupa, izjavivte deka toj
}e lobira kaj amerikanskata administracija i kaj pretsedatelite na mo}nite dr`avi, da se
re{i problemot so me|unarodnoto priznavawe na Makedonija. Pod koe ime? Republika Makedonija, kako {to predlo`i Grupata, no pod izvesni uslovi, ili pak nekoja druga varijanta?
Trajkovski: Deneska toa isto taka go istaknav, deka priznavaweto na imeto na Republika Makedonija ne e samo pra{awe okolu toa kako bi se narekuvala na{ata dr`ava, tuku e bezbednosno pra{awe. Smetam deka ova pra{awe isto taka e pra{awe na vra}awe ili zgolemuvawe na doverbata na gra|anite na Republika Makedonija kon me|unarodnata zaednica, a pred se i po~ituvawe od strana na me|unarodnata zaednica na ona {to zna~i pravo ~ovek da se narekuva kako {to posakuva. Od druga strana, smetam deka toa ne e samo na{e steknato pravo, tuku e i sredstvo i izvor za producirawe na bezbednosta i stabilnosta vo regionot. Postoi eden predlog od Me|unarodnata krizna grupa, koj jas smetam li~no deka bi mo`el vo osnova da bide zemen kako edna ramka za razgovor. Toj e blizok do nekoi predlozi koi postoeja i porano, u{te 94-tata i 95-tata godina. Za mene osobeno e va`no {to tuka stanuva zbor za dvojna formula, {to, od druga strana, e nasproti predlogot na gr~kata strana, vo koj tie zboruvaat samo za edno ime, edna formula, a toa e upotreba samo na edno ime i vo me|unarodnata priena, i vo bilateralnite odnosi. Se razbira deka tuka samo jas go izdvojuvam predlogot, a ona {to e kako sodr`ina na izve{tajot na Me|unarodnata krizna grupa go ostavam za druga, poinakva rasprava. Ona {to e kako rezultat na predlozi e rabota na dodatni razgovori, taka {to tuka postojat odredeni kriteirumi, me|u drugite i na UNESKO, na koi ~ovek mo`e da se povikuva. Isto taka, postoi Privremenata spogodba. No, jas mislam deka sepak vredi i ovoj predlog na Me|unarodnata krizna grupa. Kako {to i misli gospodinot Geret Evans, se raboti za toa predlogot da se vidi kaj odredeni politi~ki krugovi, a isto taka i da dobie edna formalna procedura i vo razgovorite vo Wujork.
- Kako ja ocenuvate bezbednosnata situacija vo Makedonija, vo kontekst na mediumskite najavi na del od vladini lica za nekakva “proletna ofanziva” ili vra}awe na nasilstvoto?
Trajkovski: Sostojbata na bezbednosen plan vo Republika Makedonija pred se }e zavisi od brzinata na vospostavuvawe na kontrolata na teritorija na Republika Makedonija. Isto taka, }e bide mnogu va`no kolku me|unarodnata zaednica }e isprati silen signal ili poraka do site onie koi sakaat so primena na nasilstvo da realiziraat svoi celi. Bidej}i, Republika Makedonija vo minatata godina, so promenite na Ustavot i seto {to go ponudi kako izlez ili re{enie od krizata, dade mnogu, i smetam deka sega nema mesto za tolerancija. Tuka ja o~ekuvame i poddr{kata na me|unarodnata zaednica, deka sekoj ponatamo{en akt na nasilstvo bi se cenel ne samo kako terorizam, tuku i akt so koj treba beskompromisno da se spravime. O~ekuvam, dokolku me|unarodnata zaednica opstoi na svoite vetuvawa, a od druga strana, i zavisno od brzinata na realizacija na planot - smetam deka ne bi postoele uslovi da dojde do bilo kakva nekoja kriza. Se razbira deka postojat odredeni kriminalni strukturi koi odvreme-navreme go remetat mirot, me|utoa, ja nema taa kriti~na masa, se u{te. Sostojbite isto taka vo golema merka }e zavisat od odnosot na mnogu lica koi se nezadovolni od Ramkovniot dokument. Isto taka, sostojbata na Kosovo na `alost u{te e voznemiruva~ka, a mo`e i da imame vreme vo koe - jas ne bi rekol da `iveeme vo edna nesigurnost - me|utoa vreme vo koe treba vnimatelno da se sledat sostojbite. Toa pove}e se odnesuva na vklu~uvawe na me|unarodnata zaednica, {to pobrzo da gi re{i pra{awata i na Kosovo, a i da i pomogne na Vladata na Republika Makedonija da go realizira ona {to go imame pred sebe.