Stanuva zbor za sistemot za informirawe i za{tita od terorizam, ili skrateno TIPS, ~ija cel e polezna upotreba na lu|eto kako {to se voza~i na kamioni, raznesuva~i na po{ta, i site onie koi spored prirodata na rabotata bi mo`ele da zabele`at somnitelni ili nevoobi~aeni aktivnosti.
Onie {to se protiv ovoj sistem, se zagri`eni deka postoi opasnost toj da rezultira vo {pionirawe na sosedite, ili duri do eden vid na prekumerna budnost vo javnosta od opasnosta od teroristi~ki napadi. Dali, na primer, nekoj {to preku po{ta }e dobie kniga za Osama bin Laden, }e bide predmet na nabquduvawe, dokolku po{tarot se javi na specijalnata telefonska linija na TIPS i go prijavi slu~ajot kako somnitelna aktivnost?
Rej~el King e praven sovetnik vo Unijata za amerikanski gra|anski slobodi, koja e protiv ovaa programa, somnevaj}i se deka Vladata so ova saka da ja zaobikoli zakonskata obvrska da obezbedi sudski nalog za pretres vo slu~aj na somnitelna aktivnost: Ima razlika lu|eto da bidat vnimatelni i da izvestuvaat za somnitelni paketi ili aktivnosti, od toa da se vospostavi vladina programa za gra|ansko informirawe. Nie ne sme protiv prvata, no se sprotivstavuvame na vtorata opcija, veli toj.
Duri i nekoi od najgolemite poddr`uva~i na administracijata na Bu{ vo Kongresot, kako {to e republikanskiot senator Orin Ha~, se pra{uvaat dali ovoj sistem na baza na volonterstvo }e bide korisen za za{tita od terorizmot, i dali vsu{nost pretstavuva vladin povik sosedite da se {pioniraat me|usebno.
Ne bi sakale da vidime situacija kako od Orvelovata "1984", vo koja sosedite bi se {pionirale me|usebno. Bi sakale da obezbedime ova da bide opravdano izvestuvawe za realno postoe~ka zagri`enost deka nekoj mo`ebi e vklu~en vo teroristi~ka aktivnost, veli gospodinot He~.
Senatorot ^arls [umer, demokrat od Wujork komentira vaka: Dokolku nekoj vo ne~ij dvor zabele`i te{ko oru`je, toa treba da go prijavi. Toa treba da se znae. Od druga strana, ne bi sakale kekoj kako inkasatorot za struja da yirka po ne~ii polici za knigi vo podrumot, i da izvestuva za toa.
Glavniot pravobranitel, Xon E{kroft veli deka sistemot e va`na komponenta na doma{nata odbrana, kako potreba vo vreme koga celata zemja, kako {to veli, e cel na napad na poddr`uva~ite na Osama bin Laden.
Amerikanskiot narod mo`ebi e najdobrata organizacija za sproveduvawe na zakonot {to ja imame, bidej}i toj razre{il nekoi mnogu va`ni slu~ai. Ova e ne{to {to sekoj gra|anin mo`e da go napravi za da ja napravi Amerika pobezbedna. Lu|eto koi se postojano se prisutni vo razli~nite delovi na na{ata kultura, gledaat razni anomalii, i sakame da im bide ovozmo`eno za toa da izvestat, za da mo`eme da prezeme merki, veli gospodinot E{kroft.
Isto taka, postoi zagri`enost deka sistemot bi mo`el da bide upotreben za sozdavawe dosieja za Amerikanci koi inaku ne go prekr{ile zakonot, sli~no na ona {to Ef Bi Aj go prave{e vo tekot na dvi`eweto za ~ovekovi prava vo 60-tite godini. Amerikanskiot glaven pravobranitel na toa komentira: Nam ne ni se potrebni novi bazi na podatoci. Predlo`iv da nema nitu edna, i mi be{e veteno deka nema da ima novi bazi.
No nikoj ne mo`e da ja isklu~i mo`nosta deka informaciite dobieni preku ovaa programa bi mo`ele da zavr{at vo racete na vladinite agencii, kako na primert Ef Bi Aj i podocna da se pojavat koga licata za koi ne{to bilo izvesteno, bi se prijavile za vrabotuvawe na mesta za koi e potrebna bezbednosna proverka.
Rej~el King od Unijata za amerikanski gra|anski slobodi, na ova veli: Informacijata sigurno }e zavr{i na nekoe drugo mesto, za{to inaku bi go pravele ova? Na toj na~in, na primer, sekoja vakva informacija {to se odnesuva na terorizam bi mo`ela da prejde od edna vladina agencija i da zavr{i vo policiskata stanica vo mestoto kade {to `iveete; a vie pritoa da ne znaete koj ja ima taa informacija, kako do{la tamu, i ne }e imate nikakva {ansa da ja ispravite, dokolku e neto~na.
Vakvite pra{awa predizvikaa dovolna zagri`enost vo Kongresot za toa deli pratenicite }e go odobrat sistemot TIPS. Dokolku go storat toa, sistemot }e zapo~ne da funkcionira vrz baza na sudski istragi naredniot mesec, vo deset amrikanski gradovi.