Bankrotiraweto na Vorldkom, najgolemoto dosega vo amerikanskata istorija, gi potrese finansiskite pazari. Me|utoa, analiti~arite insistiraat deka amerikanskite zakoni za bankrot se napraveni za da ja stabiliziraat kompanijata {to ima problemi, zaradi kreditorite, vrabotenite i potro{uva~ite.
Koga edna kompanija }e podnese barawe za bankrot, spored advokatot ^ester Salomon, biznisot prodol`uva, zapiraat site obidi za naplata na dolgovite, i kreditorite formiraat komisija: Komisijata na kreditorite stanuva nabquduva~ka grupa {to e odgovorna da nadgleduva {to pravi kompanijata, da gi ispituva pri~inite na bankrotot, i najva`no od se, da dogovorat plan za reorganizacija so kompanijata, {to }e gi za{titi i }e gi unapredi interesite na kreditorite do najgolem mo`en stepen, veli toj.
Planot za reorganizacija mo`e da nametne proda`ba na imotot za pla}awe na dolgovite, premestuvawe na personalot, ili, vo slu~ai kompanijata da bankrotirala poradi izmama, potraga po izvr{itelite. Gospodinot Salomon veli deka komisijata na kreditori mo`e, na primer, da prezeme akcija protiv porane{niot izvr{en direktor na Vorldkom, Bernar Ebers.
Ako kreditorite go gonat gospodinot Ebers za golemite pozajmici {to gi zel od kompanijata i ako novoto izvr{no rakovodstvo ne izleze vo presret na toa, toga{ kreditorite mo`at da pobaraat sudski da se pokrene postapka protiv gospodinot Ebers i da sobere ona {to mo`e da se zeme, veli gospodinot Salomon.
Sudot imenuva{e nezavisen istra`itel koj }e gi ispituva site obvinenija za izmama vo Vorldkom. Profesorot Dejvid Skil, avtor na knigata Vlasta na dolgot: Istorija na zakonot za bankrot vo Amerika, veli deka namerata na Vorldkom da se spravi so sopstvenoto lo{o rakovodewe bi mo`ela da i pomogne na ekonomijata:O~igledno ima kriza na doverbata vo amerikanskiot biznis, i kako }e se odvivaat rabotite so Vorldkom, mo`no e da poka`e kolku }e trae taa kriza. Ako Vorldkom postapi energi~no, i se obide da gi goni onie {to napravile malverzacii, toa mo`e da pomogne na pazarot vo generalna smisla.
A, ona {to e dobro za berzata i za amerikanskata ekonomija, }e bide dobro i za razre{uvawe na bankrotot na Vorldkom, veli gospodinot Skil. Vo uslovi na oslabena ekonomija na kompnaijata }e i bide pote{ko da go prodade imotot za da gi otplati dolgovite, isto kako {to e pote{ko da se vozbnovi kompanija vo koja do kraj ne se ras~isteni rabotite.
Za vreme na Golemata depresija, mnogu `eleznici bea bankrotirani, a nekoi bea vo ste~aj so godini zatoa {to nikoj ne saka{e da go kupuva nivniot imot. Najlo{oto scenario za Vorldkom bi bilo ne{to sli~no, investitorite poprvo bi trguvale so voda vo slednite tri godini, otkolku da gi re{at problemite na Vorldkom, veli gospodinot Skil.
Kako i `eleznicite, veli Dejvid Skil, Vorldkom }e izleze od bankrotot vo mo{ne podobra sostojba otkolku sega{nata. Pra{aweto e: Kolku toa }e trae?