Za idejata za postojan svetski krivi~en sud se zboruva re~isi polovina vek. No duri vo 1998 godina, me|unarodnata zaednica go odobri dogovorot so koj kone~no se formira vakvo telo. Ottoga{, treba{e samo ~etiri godini sudot da go ratifikuvaat 60 dr`avi, kolku {to be{e potrebno za toj da stapi na sila. So toa, veli Vilijam Pejs, rakovoditelot na Koalicijata za me|unaroden krivi~en sud, dojde kraj na iljadnici godini nekazneti zlostorstva. „Sudot nema da bide lek, nema da go zapre terorizmot vo svetot, i nema da gi zapre vojnite. No, }e bide mo}en ~ekor napred ne samo vo smisla deka zlostorstvata se neprifatlivi, tuku deka navistina }e gi izvedeme pred pravdata nivnite izvr{iteli”, veli toj.
Se o~ekuva sudot da bide celosno podgotven i operativen za edna godina. Negovite prvi slu`benici ve}e rabotat i prifa}aat `albi, {to gi sobiraat na sigurno mesto za vo idnina. Rakovoditelot na holandskata ekipa {to pomaga vo podgotovkata na sudot, Edmond Velen{tajn, veli deka prviot problem pred sudot e logisti~ki: „Najte{kata rabota so koja se soo~uvame e da se ispolnat golemite o~ekuvawa na svetskata zaednica- osobeno na `rtvite i semejstvata na `rtvite od edna strana, a od druga, na mometnot koga sudot celosno }e po~ne da funkcionira, zatoa {to ima vremenski jaz me|u ovie dve raboti”.
Vo po~etokot na idnata godina }e bidat izbrani 18 sudii za noviot sud.
Vo momentov vo svetot ima re~isi 40 konflikti. Zlostorstvata za koi se izvestuva deka se izvr{eni vo polovinata od niv, pa|aat pod jurisdikcija na noviot sud - genocid, zlostorstva protiv ~ove{tvoto i voeni zlostorstva. Me|utoa, me|unarodniot krivi~en sud }e se koristi kako posledna merka, odnosno samo koga jurisdikcijata vo zemjata nema da reagira .
SAD se me|u dr`avite koi ne go ratifikuvaa dogovorot so koj se osnova sudot. Amerikanskite vlasti ostro go kritikuvaa sudot, velej}i deka bi mo`el nepravedno da goni amerikanski dr`avjani, osobeno pripadnici na amerikanskata armija koi slu`at vo mirovnite misii vo svetot. SAD pobaraa od Sovetot za bezbednost na ON da gi izzeme site Amerikanci vklu~eni vo mirovnite misii na ON od jurisdikcijata na ovoj sud. Profesorot na Univerzitetot vo Xorxija, Ejmi Ros, veli deka bu{ovata administracija pogre{no go tolkuva noviot sud. Sudot }e se fokusira na svetskite lideri, a ne na obi~ni civili i vojnici, veli taa. „Ironi~no e na nekoj na~in {to pretsedatelot Bu{ se protivi na Sudot vo ovaa faza, koga samiot bi mo`el da bide vklu~en vo negovoto formirawe - da izbira sudii, da izbira obvinitel, da vlijae vistinski na karakterot na ovoj sud. Ironi~no e {to toj ne go pravi toa zatoa {to nekoj e za o~ekuvawe pretsedatelot Bu{ da ja uva`i va`nosta da postoi sud {to bi bil vo negov prilog”, smeta Ros..
No mnogu Evropjani se glavno voznemireni zaradi predlog-zakonot {to neodamna be{e usvoen od dvata doma na amerikanskiot Kongres. So Aktot za za{tita na Amerikanskite pripadnici na oru`enite slubi, se ograni~uva sorabotkata na SAD so noviot svetski krivi~en sud, se zabranuva voena pomo{ za nekoi zemji koi go poddr`uvaat i se ovlastuva pretsedatelot Bu{ da gi upotrebi site potrebni sredstva, vklu~uvaj}i i voeni, za da se oslobodat amerikanski dr`avjani i dr`ajani na sojuznicite, koi eventualno bi bile izvedeni na ovoj sud.
^lenoit na holandskiot parlament Fara Karimi za vakvata legislatura veli deka e apsurdna. „]e se obideme i }e gi ubedime SAD deka e nelegalno ona {to sega go pravat zatoa {to znaeme, na primer, deka ~lenot 5 od NATO zna~i deka dokolku edna ~lenka na NATO e napadnata od druga dr`ava, toga{ NATO kako celina treba da ja brani taa dr`ava. Toa zna~i deka SAD treba da ne branat od SAD, a toa e navistina sme{no”. Gospo|a Karimi dodava deka ovaa odluka na Kongresot poka`uva kolku daleku SAD imaat namera da odat vo nivniot unilateralen pristap. Taa veli deka na amerikanskite akcii gleda kako na neprifatliv pritisok, ~ija vistinska cel e da ja blokira efikasnosta na sudot. Mnogu poddr`uva~i na sudot velat deka e tragi~no i sramno {to SAD }e bidat na pogre{nata strana na pra{aweto za me|unarodnata pravda. No, tie isto taka na Sudot gledaat i kako na test za ostatokot od svetot. Vreme e, velat tie, da im se poka`e na SAD deka nivnoto politi~ko i finansisko vodstvo ne e sekoga{ potrebno.