Se u{te e rano da se ka`e kolkava politi~ka {teta }e predizvika utvrduvaweto na pri~inite za podemot i padot na Enron.
Kongresnata komisija, {to go istra`uva slu~ajot, najavi deka prvenstveno }e se zanimava so toa kako rakovodniot vrv na Enron navodno se obidel da go sokrie finansiskiot kolaps na kompanijata, i od akcionerite, i od vrabotenite. Kako rezultat na toa, akcionerite, po bankrotot na Enron ostanaa so malku ili bez nikakvi sredstva od svoeto penzisko osiguruvawe.
Demokratite gledaat {ansa vo istragata na politi~kite i finansiskite vrski na Enron so vladata. Glavniot izvr{en direktor na Enron, Kenet Lej, be{e eden od glavnite finansieri na predizbornata kampawa na pretsedatelot Bu{ vo 2000-ta godina. Demokratite velat deka osobeno }e gi stavat pod lupa telefonskite povici na gospodinot Lej do dvajca ministri vo kabinetot na Bu{ pri krajot na minatata godina, vo koi toj pobaral pomo{ za kompanijata na samiot rab na bankrotstvo.
Demokratot Xozef Bajden, senator od federalnata dr`ava Delavear, veli: “Dokolku do{lo do nekakva intervencija, kako rezultat na neverojatno golemata pomo{ {to kampawata na Bu{ ja dobi od Enron, zna~i dokolku imalo intervencija, iako jas ne mo`am taka da tvrdam, toga{ toa }e ima razoren efekt”.
Pretsedatelot Bu{ veli deka voop{to ne razgovaral za problemite na Enron so Kenet Lej. Pretstavnici na Belata ku}a dodavaat deka administracijata ne storila ni{to za da mu pomogne na Enron, otkako prviot ~ovek na komanijata im telefoniral na sekretarot za finansii,Pol O’Nil i sekretarot za trgovija,Don Evans.
G-dinot Evans na ova veli: “Voop{to ne mi pre~e{e {to toj me pobara. Toj smeta{e deka go ~ini ona {to e vo najdobar interes na akcionerite na Enron. Se obiduva{e da najde najdobar mo`en na~in da ja stabilizira kompanijata”.
Otkritieto deka pretstavnici na Enron pobarale pomo{ od kabinetot mo`e na kratkoro~en plan da predizvika politi~ki problemi za republikancite. Politi~kiot analiti~ar od Univerzitetot vo Virxinija, Lari Sabato, predviduva deka kontroverzata }e ja o`ivee dolgogodi{nata kritika deka republikancite napati na prv plan, pred gra|anite, gi stavaat golemite profitabilni korporacii.
Toa e najstar `iv stereotip vo amerikanskata politika, {to datira od 1932-ra godina, i {to sugerira deka Republikanskata partija e partija na golemi biznisi, deka taa pomaga na biznis-klasata, onie koi im na{tetuvaat na obi~nite lu|e. Dokolku voop{to mo`e da stane zbor za slu~aj {to potpa|a pod ova, toa e Enron, kade izvr{nite lica napravija milioni, a obi~nite lu|e vo istovreme gi zagubija svoite za{tedi od penziskoto osiguruvawe, smeta g-dinot Sabato.
No, na dolgoro~en plan, i demokratite bi mo`ele da platat politi~ka cena poradi skandalot Enron. Iako najgolem del od politi~kite dotacii na kompanijata bea dadeni na republikancite, izvesen broj na istaknati demokrati isto taka dobija pari od Enron vo visina od iljadnici dolari. Nekoi od niv se tokmu me|u onie koi se podgotvuvaat za kongresna istraga vo slu~ajot Enron.
Slu~ajot Enron im dade glasnost i na pobornicite za reforma na sistemot na finansirawe na politi~kite kampawi.
Senatorot Karl Levin, demokrat od federalnata dr`ava Mi~igen naglasuva: “Desetici iljadi, stotici iljadi dolari od Enron vlegoa vo politi~kite partii, obete politi~ki partii, i na toa mora da mu stavime kraj. Voop{to ne se somnevam deka Enron imal pogolemi privilegii poradi svoite golemi pridonesi vo predizbornata kampawa”.
Skandalot Enron najverojatno }e povlijae godinava da bide donesen nov zakon za finansiraweto na politi~kite kampawi, smeta politi~kiot analiti~ar Leri Sabato. Senatot odobri vakov predlog-zakon minatata godina, no toj zapna vo Kongresot, vo procedurata vo Pretstavni~kiot dom.